:47:00
Skupaj sva se naucila preziveti.
:47:05
Na sreco je v oceanu
neizcrpno bogastvo,
:47:08
ki ga je Nigel lovil vsak dan.
:47:11
Pozneje sem se podajala v notranjost
otoka. Nabirala sem sadeze
:47:14
najrazlicnejsih vrst dreves
in grmov z vsega otoka.
:47:18
Pridno sva sekala palmove liste
in jih vezala na bambusove palice
:47:22
s posusenimi algami in smrklji.
:47:24
Tako sva dobila ne le
varno zavetje pred dezjem,
:47:28
ampak tudi pred neusmiljenimi
vetrovi Svete Ane,
:47:31
ki so obcasno divjali po otoku.
:47:33
Leta so tekla
in midva sva odrascala.
:47:36
Opazila sva, da se v naju
prebujajo nenavadna nova custva.
:47:41
Nikogar ni bilo,
ki bi nama lahko to pojasnil.
:47:43
Vse sva se morala nauciti sama.
:48:14
Nekega dne pa je sel na ribolov.
:48:17
To je bilo zadnjic,
da sem videla Nigela.
:48:20
Dolge mesece sem
na otoku zivela sama.
:48:23
Nato pa me je koncno resila
ladja, ki je plula mimo.
:48:27
Nikoli ne bom pozabila obcutka olajsanja.
:48:29
Ne mores si predstavljati, kako je,
:48:32
ko si locen od svoje druzine
:48:34
v tako mladih letih.
:48:36
To dobro poznam.
:48:41
Pri sestih letih me je mama
odpeljala v mesto.
:48:46
Odsla sva v eno tistih
velikih starih blagovnic.
:48:48
lzgubil sem se.
:48:51
Poskusili so jo poklicati,
:48:53
a jim ozvocenje ni delalo.
:48:57
Mame nikoli vec nisem videl.