:05:01
povrh si po vsaki seansi kupim
obleko, da bi se bolje poèutila.
:05:07
Vsi sluijo z vaimi pacienti.
Povpraala sem.
:05:11
Celo trgovina s hrano.
Videla sem na lastne oèi.
:05:15
Sreèen tisti,
ki tu spodaj odpre lokal.
:05:20
Vedno se èutite
odgovornega,
:05:23
krivega za to,
kar se dogaja,
:05:26
a ni vse v ivljenju odvisno
od nas, mi naredimo le to,
:05:29
kar je v nai moèi.
:05:32
Morda bi se morali nauèiti
èakati, biti brez nalog.
:05:37
Morali bi se nauèiti lenariti,
kar ne pomeni biti pasivni,
:05:42
temveè imeti bolj sproèen
odnos do ivljenja in sveta.
:05:48
Kaj pravite?
:06:07
Odprem vrata,
ki vodijo v dolg hodnik.
:06:09
Vsi grejo
v nasprotni smeri.
:06:12
Sklepam, da je
zabave konec.
:06:15
Odprem druga vrata in se
znajdem na ogromni terasi.
:06:19
Skozi okno vidim stopnice,
ki vodijo do vratic...
:06:23
Kaken dolgèas,
te sanje!
:06:27
Koliko oken,
stopnic, vrat!
:06:30
Polne so simbolov, za razlago
katerih bi zapravili veè ur.
:06:33
Toda ne strinjam se z vami,
nima smisla zgubljati èas.