:11:01
Skratka,
mislim, da je sporoèilo v tem...
:11:04
da se nikoli ne smemo
kar odpisati...
:11:06
in se videti, kot rtve
razliènih sil.
:11:10
Mi sami smo tisti,
ki se odloèimo, kdo smo.
:11:23
Stvarjenje se zdi,
je posledica nepopolnosti.
:11:26
Zdi se, da izhaja iz nekega
prizadevanja in razoèaranja.
:11:32
In mislim, da jezik
izvira iz vsega tega.
:11:35
Hoèem reèi, iz nae elje,
da bi se izvili iz odmaknjenosti...
:11:40
in imeli neko povezavo
drug z drugim.
:11:44
In to je moralo biti preprosto,
dokler je lo zgolj za preivetje.
:11:48
Kot npr. "voda".
Za to smo si izmislili zvok.
:11:51
Ali "sabljezobi tiger tik za tabo."
Tudi za to smo si izmislili zvok.
:11:55
Resnièno zanimivo pa
po mojem mnenju postane,
:11:59
ko uporabimo isti sistem simbolov
za sporazumevanje...
:12:05
o vseh abstraktnih in neotipljivih stvareh,
ki jih doivljamo.
:12:10
Kaj je, npr. razoèaranje?
Ali kaj je jeza ali ljubezen?
:12:15
Ko reèem "ljubezen",
:12:18
iz mojih ust pride zvok...
:12:20
in zadane uho neke druge osebe,
:12:22
potuje skozi labirint v njenih moganih,
:12:27
no, skozi njene spomine o ljubezni,
ali pomanjkanju ljubezni,
:12:31
in potem registrira to, kar jaz govorim
in reèe "Ja! Razumem".
:12:34
A kako JAZ vem, da je res razumela?
Ker besede so namreè okorne.
:12:37
So zgolj simboli.
Mrtve so, razume?
:12:41
In toliko stvari je v naem spominu,
ki so nam nedostopne.
:12:46
Toliko tega, kar dojemamo ne
moremo izraziti. Je neizrekljivo.
:12:51
In vendar,
ko drug z drugim komuniciramo,
:12:56
kljub vsemu--
:12:58
èutimo, da smo nekako povezani,