:36:02
Tebe, Tit,
sem le do ivega.
:36:06
Pod oroje, cesar! Rim je
ogroen, kakor e dolgo ne.
:36:10
Gotje so zbobnali
mogoèno in drzno vojsko,
:36:14
ki misli le na lom in plen,
in zdaj hrume nad nas,
:36:16
vodi pa jih Lucij,
sin starega Andronika.
:36:21
Pogumni Lucij gotski general?
:36:35
No, zdaj se blia,
èesar sem se bal.
:36:40
Preprosto ljudstvo
ga zelo èasti.
:36:43
Sam sem pogosto slial, ko sem
hodil preobleèen med ljudmi,
:36:47
da je bil Lucij
pregnan po krivem
:36:51
in da bi bilo dobro za Rim,
èe bi bil cesar on.
:36:59
ÈemU ta strah?
Ni mesto utrjeno?
:37:04
Je, a ljudje so za Lucija.
Uprli se mi bodo.
:37:09
Èe je tvoje
ime kraljevsko,
:37:13
naj bo e duh.
:37:16
Mar sonce ugasne,
ker roje komarji?
:37:23
Pokonci glavo!
:37:26
Cesar moj, urekla bom
starega Andronika z besedo,
:37:32
slajo in pogumnejo kot
vaba ribam in detelja ovcam,
:37:38
Kljub temu se ne bo
zavzel za nas pri sinu.
:37:43
Èe mU reèem jaz,
se bo.
:37:52
Pojdi naprej
kot na glasnik.
:37:55
Povej, da eli cesar
z Lucijem zaèeti pogajanja
:37:59
in to nikjer drugje
kot v hii starega Andronika.