:01:03
Bala sem se drugih otrok
in ljudi na cesti. Celo psov.
:01:14
Pridi! Pridi, pomagala ti bom.
:01:25
Nikjer v Afriki
:01:29
Spominjam se, da je Nemèija temna.
Ni tako svetla in vroèa kot Kenija.
:01:34
Tam so velike stavbe
s temaènimi sobami.
:01:38
Oèe pravi, da je Nemèija na dom.
Mislim, da pogrea svojega oèeta.
:01:43
Mojega deda. Ni smel jesti orehovega
peciva, ker je bil alergièen na orehe.
:01:48
Rad je imel pesmi Heinricha Heineja.
Posebno tiste o Nemèiji.
:01:57
Spomnim se e, da sem imela
dve teti, ki sem ju imela rada.
:02:00
Teta Käthe je bila materina sestra.
Oèetovi sestri je bilo ime Liesel.
:02:04
Vèasih sta pomagali "Orlu",
v dedovem hotelu.
:02:08
A to je bilo e v sreènih èasih,
e pred nacizmom.
:02:19
Vam pomagam?
:02:22
Ne, hvala!
:02:37
Zdaj morava iti.
:02:43
Nacisti so oèetu prepovedali,
da bi delal kot odvetnik.
:02:47
Dedu pa so odvzeli hotel.
Vsa druina je ostala brez dela.
:02:52
Kadarkoli sem vpraala, zakaj
je tako, sem dobila enak odgovor:
:02:57
Ker smo idi, Regina, zato.