1:50:01
Mir.
1:50:10
Soprog moj,
dobrodoli mi doma!
1:50:12
Hvala, gospa.
Prijatelja sprejmíte:
1:50:16
to je ta mo, to je Antonio,
ki sem tako neskonèno mu zavezan.
1:50:19
V vsem morate zavezani mu biti,
1:50:22
zakaj za vas moèno je zvezan bil.
1:50:24
Niè bolj ne,
kakor zdaj sem sreèno reen.
1:50:28
Zelo ste dobrodoli v nai hii.
1:50:31
To naj se ne izkae le v besedah,
zato konèam besedne te poklone.
1:50:44
Tako mi lune,
da me krivo sodi;
1:50:48
sodnikovemu sem ga dal pisarju!
1:50:50
Naj bo skopljen ta,
komur sem ga dal,
1:50:53
èe dela tebi,
draga, tako ál.
1:50:55
Oho, prepir! e zdaj?
Za kaj pa gre?
1:50:57
Za zlat obroè samo, za boren prstan,
ki sem ga od nje dobil;
1:51:01
vanj bil je vrezan kar sploen rek,
noarska poezija, kakor na nou:
1:51:07
»Ljubi, ne izgubi me!«
1:51:10
Kaj tisti rek
in kaj njegova cena!
1:51:13
Prisegel si,
ko sem ti ga dajala,
1:51:15
da nosil ga bo vse do smrti
1:51:18
in da bo leal s tabo
v tvoji jami!
1:51:21
Èe zarad mene ne, zarad priseg
1:51:24
bi moral hraniti ga zvesto.
1:51:27
Pisar sodnikov!
- Dal sem ga fantu,
1:51:32
takole deèek je, e nedorasel,
niè veèji kakor ti, pisar sodnikov.
1:51:36
To ni lepo, odkrito vam povem,
1:51:39
tako zavreèi prvi dar od ene.
1:51:43
Jaz tudi prstan dragemu sem dala
s prisego, da ne loèi se od njega.
1:51:48
Tukaj stoji;
1:51:52
in drzno trdim, da ga ne bi pustil
1:51:55
in ne s prsta snel
za vse zaklade zemlje.