1:51:01
vanj bil je vrezan kar sploen rek,
noarska poezija, kakor na nou:
1:51:07
»Ljubi, ne izgubi me!«
1:51:10
Kaj tisti rek
in kaj njegova cena!
1:51:13
Prisegel si,
ko sem ti ga dajala,
1:51:15
da nosil ga bo vse do smrti
1:51:18
in da bo leal s tabo
v tvoji jami!
1:51:21
Èe zarad mene ne, zarad priseg
1:51:24
bi moral hraniti ga zvesto.
1:51:27
Pisar sodnikov!
- Dal sem ga fantu,
1:51:32
takole deèek je, e nedorasel,
niè veèji kakor ti, pisar sodnikov.
1:51:36
To ni lepo, odkrito vam povem,
1:51:39
tako zavreèi prvi dar od ene.
1:51:43
Jaz tudi prstan dragemu sem dala
s prisego, da ne loèi se od njega.
1:51:48
Tukaj stoji;
1:51:52
in drzno trdim, da ga ne bi pustil
1:51:55
in ne s prsta snel
za vse zaklade zemlje.
1:52:01
Levico bi si odsekal in prisegel,
da prstan zgubil sem, ko sem ga branil.
1:52:06
- Bassanio dal je prstan svoj sodniku.
- Hm?
1:52:08
Ker ga je prosil in ker ga je
tudi zasluil res;
1:52:14
potem pa je pisarèek za trud svoj
mene prosil mojega;
1:52:18
in ne gospod ne sluga
nista marala niè drugega.
1:52:24
Da morem na ta greh lagati e,
pa bi tajil;
1:52:26
a sami vidite, da prstana
ni veè na prstu... el je.
1:52:32
Tako je nièevo
vae srce nezvesto.
1:52:40
Zares, v vao posteljo ne pojdem,
dokler ne vidim prstana.
1:52:43
In jaz ne v tvojo,
dokler svojega ne vidim.
1:52:47
O Porzia, èe vedeli bi,
kómu dal sem prstan,
1:52:52
in vedeli,
za kóga dal sem prstan,
1:52:54
in videli,
za kaj sem dal ta prstan,
1:52:57
in pa kako nerad sem dal ta prstan,
ker moral dati sem samo ta prstan,